V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.
V oddaji o kulturi smo predstavili roman Kelih Karla petega, Miguela Maurya Buendía. Avtor je nadškof, vatikanski diplomat, ki trenutno službuje v Angliji. Pred leti je deloval v Ljubljani in očaran nad našimi kraji, zlasti nad lepoto Dolenjske, začel pisati zgodovinski roman. Ta je španščini je prvič izšel leta 2002. O knjigi nam je spregovoril frančiškan p. dr. Mari Osredkar.
Tokratno oddajo smo namenili demografiji in demografskim izzivom 21. stoletja. Zakaj je novo življenje civilizacijska nuja, kakšno je sploh demografsko stanje pri nas, se Evropa res stara in kaj si od demografskega prirastka obeta Indija, ki je po številu prebivalstva prehitela Kitajsko? V studiu sta se nam pridružila pater dr. Mari Osredkar, predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog Teološke fakultete in dr. Matjaž Gams, predavatelj, publicist in sodelavec Inštituta Jožef Štefan.
Tokratno oddajo smo namenili demografiji in demografskim izzivom 21. stoletja. Zakaj je novo življenje civilizacijska nuja, kakšno je sploh demografsko stanje pri nas, se Evropa res stara in kaj si od demografskega prirastka obeta Indija, ki je po številu prebivalstva prehitela Kitajsko? V studiu sta se nam pridružila pater dr. Mari Osredkar, predstojnik Katedre za osnovno bogoslovje in dialog Teološke fakultete in dr. Matjaž Gams, predavatelj, publicist in sodelavec Inštituta Jožef Štefan.
V oddaji je bil z nami p. dr. Mari Osredkar, govorili smo o prepletanju religijskih praks med kristjani, tudi v luči prihajajoče noči čarovnic. Kaj pravi na prakso klicanja duhov, polaganje rok, pošiljanje energije in podobno.
V oddaji je bil z nami p. dr. Mari Osredkar, govorili smo o prepletanju religijskih praks med kristjani, tudi v luči prihajajoče noči čarovnic. Kaj pravi na prakso klicanja duhov, polaganje rok, pošiljanje energije in podobno.
Osvetlili smo nekatere vidike njegovega pontifikata, ki niso pomembni le za katoličane, za Cerkev kot tako, ampak za vse ljudi; za tiste, ki si prizadevajo za dobro vseh, za ohranitev stvarstva in za mir med narodi in dialog med verstvi. O tem so spregovorili pravnik dr. Andrej Fink, diplomat Tomaž Kunstelj in teolog dr. p. Mari Osredkar. Govorili so o njegovih odzivih na krize, ki pretresajo človeštvo od vprašanja migrantov in obrobnih do novega koronavirusa in vojn, ki smo jim priča. Predstavili so nam tudi osebne poglede na njegovo vodenje Cerkve in dialog s svetom.
Osvetlili smo nekatere vidike njegovega pontifikata, ki niso pomembni le za katoličane, za Cerkev kot tako, ampak za vse ljudi; za tiste, ki si prizadevajo za dobro vseh, za ohranitev stvarstva in za mir med narodi in dialog med verstvi. O tem so spregovorili pravnik dr. Andrej Fink, diplomat Tomaž Kunstelj in teolog dr. p. Mari Osredkar. Govorili so o njegovih odzivih na krize, ki pretresajo človeštvo od vprašanja migrantov in obrobnih do novega koronavirusa in vojn, ki smo jim priča. Predstavili so nam tudi osebne poglede na njegovo vodenje Cerkve in dialog s svetom.
Maševal je p. Mari Osredkar, orglal Saša Frelih Mišo, pel pa Tadej Podobnik.
Maševal je p. Mari Osredkar, orglal Saša Frelih Mišo, pel pa Tadej Podobnik.
Maševal je Mari Osredkar, somaševal pa Edvard Kovač. Petje je vodil Vid Lisjak ob orgelski spremljavi Matjaža Barba.
Zadnji dnevi so nas silili k obujanju spominov na vse, ki so se preselili v onstranske kraje. Bližnje in daljne ljudi. Take, ki jih k spominjanju napelje srce in tiste, ki jih nalaga dolžnost. Čez nekaj dni se bomo v Slovenski matici potrudili obuditi spomin na nekaj častivrednih mož, ki jim je usoda dodelila daleč preveč trpljenja in srečanj s smrtjo. Tako imenovani dachauski procesi pri nas ne pomenijo samo represije proti tistimi, ki so jih Nemci zaprli v svoje, nacistično taborišče Dachau, temveč pomeni tiste, ki so od tam prišli, bolni in onemogli, a živi, nato pa se je nadnje spravila politična policija komunistične partije, jih obtožila kolaboracije z gestapom in neusmiljeno kaznovala. Veliko s smrtjo.
Komentar je pripravila prevajalka in publicistka, Alenka Puhar.
V oddaji Moja zgodba smo objavili tri prispevke z znanstvenega posveta ob sto letnici rojstva Alojza Rebule, ki so ga konec oktobra pripravili na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti. Slišali smo podpredsednika SAZU Marka Snoja, misleca in publicista Vinka Ošlaka ter literarnega zgodovinarja Janka Kosa.
Znova smo se v precejšnji meri ozirali na tuje. Z nami je bil politični analitik in zgodovinar, profesor dr. Aleš Maver. V ospredju pogovora z njim je bila analiza volitev v ZDA ter njihov vpliv na krizna žarišča tako na Bližnjem vzhodu kot v Ukrajini. Zanimal nas je tudi njegov pogled na razplet volitev v Gruziji in Moldaviji. Vprašali smo ga še za komentar ustanavljanja nove stranke v Sloveniji pod vodstvom Anžeta Logarja.
Naš gost je bil frančiškan in župnik na Viču v Ljubljani p. Pepi Lebreht, ki je 14 let preživel v misijonih v Afriki – v Beninu in Togu. V razumevanju nekaterih gre pri misijonskem poslanstvu katoliške Cerkve zgolj za vprašanje vpliva, moči in denarja. Slišali smo, kako na to gleda naš gost in ga vprašali, ali so misijonarji v klasičnem smislu sploh še potrebni v današnjem globaliziranem svetu, kjer so informacije dostopne na vsakem koraku. Po drugi strani nismo mogli mimo aktualnega misijonskega izziva na Stari celini, ki izgublja svojo krščansko identiteto.
Po slabem desetletju ustvarjanja je luč sveta ugledala prva Pesmarica Evropske unije. Na voljo je po vsej povezavi ter tudi v Združenem kraljestvu in ZDA. Pesmi, tudi slovenske, so predstavljene v 25 jezikih članic sedemindvajseterice. Med izbranimi skladbami, ki predstavljajo našo državo, je tudi božična Glej, zvezdice božje. Več o projektu v pogovoru v prispevku Helene Križnik.
Rubriko Spominjamo se pripravlja Uredništvo dokumentarnega programa na Radiu Ognjišče
V Tednu slovenske hrane smo za rubriko Ni meje za dobre ideje iskali sogovornika, ki bi predstavil inovativnosti na področju pridelave, predelave in kmetijstva širše. Vrsto let se s tem ukvarja prof. dr. Mario Lešnik s Fakultete za kmetijstvo Maribor, ki je vključen v svetovno gibanje za preizkušanje novih alternativnih pristopov kmetovanja.
V petek 15. novembra se izteče rok, do katerega lahko kmetje gnojijo s tekočimi organskimi gnojili. Medtem ko so v večjem delu Slovenije talne razmere primerne in omogočajo razvoz, pa se kmetje na območju Ljubljanskega Barja, v okolici Grosuplja in Kočevja, pa tudi v nekaterih drugih predelih Slovenije srečujejo z dejstvom, da so tla premokra in nenosilna in je razvoz gnojil otežen. Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije je zato na kmetijsko ministrstvo dala pobudo, da bi se na teh območjih rok za gnojenje podaljšalo. A žal neuspešno.